YieldGap

Katera zemljišča potrebujejo analizo tal?

Avg 31, 2023

Število vzorcev tal, ki jih mora kmetijsko gospodarstvo obvezno oddati v analizo, je odvisno od kakovosti in tipa tal, načina in intenzivnosti rabe zemljišč ter strnjenosti oziroma razpršenosti zemljišč, ki jih upravlja posamezno kmetijsko gospodarstvo. Za vsako strnjeno območje kmetijskih zemljišč s podobnimi lastnostmi tal in z isto vrsto dejanske rabe je potrebno odvzeti ter analizirati en vzorec tal. Vendar pa je za zagotavljanje dobrega donosa zelo pomembno, da se opravi analiza tal na vsakem kmetijskem zemljišču.

Polja

Aktualni izzivi v kmetovanju so stagnacija pridelka, ozek kolobar in slaba setvena struktura, gnojenje brez poznavanja lastnosti tal, težja dostopnost gnojil zaradi odvisnosti od uvoza ter heterogenost kmetijskih površin. Da bi lahko uspešno odgovorili na trenutne izzive, moramo izhajati iz natančne analize tal, torej vedeti moramo, kakšna tla imamo, kako jih narediti boljša, kakovostnejša in s tem doseči večje pridelke. Analiza tal vključuje več različnih postopkov, s katerimi ugotavljamo kemične, fiziološke in biološke lastnosti tal ter prisotnost hranil, pomembnih za prehrano rastlin. To nam omogoča najbolj pravilno pripravo tal za setev, pravilen način setve določene kulture in optimalno porabo kmetijskih surovin, kar je v današnjem času zaradi visokih cen surovin, predvsem gnojil, izjemno pomembno. Vzorčenje izvajamo na različnih globinah, odvisno od kulture in načina obdelave tal.

Pri poljedelstvu velja naslednje pravilo:

  • Če je njiva orana, se vzorec vzame na globini 22–26 cm.
  • Če je njiva minimalno obdelana, se vzorčenje opravi na globini 16–18 cm.

Trajni nasadi

Analiza tal je enako pomembna v trajnih nasadih. Najpomembnejši razlogi zakaj redno izvajati analizo tal v trajnih nasadih so:

  • dolgoročna raba zemljišča samo za eno kulturo (kulture se ne menjajo vsako leto, gnojila in fitofarmacevtska sredstva se zelo pogosto uporabljajo več let na enak način, kar še poveča pomen analize tal, da vidimo, kaj se dogaja v zemlji),
  • intenzivna pridelava (npr. pridelek jabolk je od 60 do 80 ton na hektar) iz tal črpa velike količine elementov, ki siromašijo tla, če pa tal ne analiziramo, potem ne vemo, koliko so oslabljena in koliko določenih hranilnih snovi jim primanjkuje,
  • pomanjkanje določenih elementov v zemlji vodi do fizioloških pomanjkljivosti plodov, ki jih je nemogoče rešiti, če ne vemo točno, kaj se v zemlji dogaja,
  • kakovost sadja in grozdja je lahko slabša tudi, če je trta ali sadno drevo dobro, vendar je težava v kemičnih elementih, ki so pomembni za razvoj plodov in jih v zemlji primanjkuje (npr. kalij je izjemno pomemben za sladkor v grozdu ali jabolku, pa tudi za količino olja v oljki).

V vinogradih in sadovnjakih vzorčenje poteka na globini do 60 ali celo do 90 centimetrov. Če želite čim bolj natančne rezultate, je priporočljivo analizirati dva vzorca iz dveh različnih globin iz vsakega segmenta. Na ta način je dosežena največja natančnost.

Travniki

Travniki in pašniki so glavni vir krme za govedo. Če je krma kakovostna, bo prirast mleka večji in meso bolj kakovostno. Zato se ne bi smeli zanašati samo na občutek in zanemarjati analizo zemlje pri travinju. Analiza tal pokaže česa travniku manjka in česa je v presežku. Da bi bili rezultati kakovostni in uporabni za nadaljnje delo, je izjemno pomemben način odvzema vzorcev, ter da zberemo dovolj vzorcev in na dovolj mestih. Ni dovolj, da vzamemo en vzorec na robu travnika in pričakujemo kakršen koli kakovosten rezultat. Pri travinju se vzorec jemlje na globini 10–12 cm, kar pomeni, da je za 1 kg zemlje za analizo potrebno vzorčiti na več mestih.

Za zmanjšanje stroškov za gnojila in izboljšanje pridelka je potrebno vsako zemljišče analizirati v obdobju 5 let. Tako se pametno lotimo dodajanja hranil in zmanjšamo možnost onesnaževanja zaradi preobilice določenega hranila, ki ga rastline ne izkoristijo.