YieldGap

Optimalno gnojenje

Sep 15, 2023

Tla so glavni vir hranil, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj. Kmetijskim površinam hranila dodajamo z gnojenjem. Za dobre rezultate je odločilna ustrezna količina posameznih hranil, saj so med sabo povezana. Prevelike količine posameznih hranil na rast rastlin delujejo prav tako negativno kot pomanjkanje, zato vsako neoptimalno odstopanje rezultira v slabši rasti in večji neodpornosti proti škodljivcem in boleznim.

Določeni elementi so med sabo povezani vzpodbujajoče – večja količina enega izboljša sprejemanje drugega, kot. npr. žveplo in kalcij. Določeni elementi pa vplivajo zavirajoče – preveč enega elementa zavira sprejemanje drugega npr. kalij in kalcij.

pH vrednost definira sprejemanje hranil

Na zmožnost sprejemanja hranil najbolj vpliva pH-vrednost tal, ki definira kako dobro lahko rastlina izkorišča hranila v tleh. Optimalna pH-vrednost je odvisna predvsem od teksture tal in vsebnosti humusa. Čim lažja so tla in čim več humusa vsebujejo, tem nižja je optimalna pH-vrednost. Optimalna pH-vrednost je obenem zelo pomembna za vzdrževanje stabilne strukture tal, tvorbo  humusa, biološko aktivnost, vlažnost tal … Nekatere kulture imajo rade bolj kislo in druge bolj alkalno zemljo, najugodnejša pa je zmerno kisla pH-vrednost (5,6– 6,7), pri kateri je sprejemanje hranil v rastlino najboljše.

Ne preveč ne premalo hranil je najboljša priprava polja

Večina hranil v presežku deluje zavirajoče in zmanjšajo dostopnost drugih hranil za rastlino. Posebej je potrebno biti previden pri presežkih makroelementov fosfor (P) in kalij (K), ki ostaneta v tleh dolgo časa. Pri odmerjanju katere koli vrste gnojil moramo biti pazljivi. Posevki na primer porabijo le 15–30 % fosforja in okoli 50 % dušika iz gnojil. Zato moramo vedeti koliko gnojila dodati, da bo vsebnost hranil v tleh optimalna.

V kolikor bomo v tla dodali premajhno količino hranil, bodo rastline slabše uspevale in ne bodo proizvedle želenih donosov. Na drugi strani pa, če je gnojenje pretirano in tlom dodamo preveč hranil, lahko npr. nekatere rastline odženejo prehitro, posledično pa ne cvetijo ali začnejo cveteti pozno in skromno (npr. paradižnik), medtem ko začnejo druge rastline zaostajati v rasti in veneti (znano kot ožig listov) ali propadati.

Da lahko pravilno načrtujemo gnojenje in v zemljo dodamo le optimalno potrebno in uravnoteženo vsebnost hranil, moramo poznati količine vsakega hranila v naših tleh pred načrtovanim gnojenjem. Edini način za pridobitev podatka o vsebnosti in vrsti hranil v tleh je analiza tal. Bodimo pametni in odgovorni, kmetujmo trajnostno ter ohranimo ta majhen košček naše rodovitne zemlje zdrav tudi za prihodnje generacije.